Volltext Seite (XML)
374 List s. japoStoła Pawoła na Hebrejskich, 5. 6. kiž by molit jclio wutnožić zc snijerće, njane zinysły k rozezuacu itobreho a wuslyšany swojeje pokoruosćc clla. /,łebo. + 8. A tak je, runjež bčše Syn Boži,| STAW VI. nawilknyl /, tollO, ŠtoŽ ĆerpjcŠO, posłuš- 1 N()c]lC( , w0 |irř , S1 , 0 řatkach w6ry rĕčeć, dnkcl/. IKřSC.* | wšak ziiowa křćeiii być iijeuio/ia, kotriz po <lo- !). A clokonjawši bll wšitkim, kotřiž SU ' křćońcy <lo hrĕchow padm.; wjolo wjacy . v . v . vv . , , v , *! maju wooncho pokloca so bojco; pokojcjci ]>ak jetnil poslusnt, pricina weeneje zooznosee, : židow napomiua, /.o bychu Abrahan.owu njn- 10. IMjcuOWany wot Bolia wyšši llieš-1 kliablatu dowčru sćčlmjcy podźčlni byli toh.i, nik 1>0 rjcclžc Melcltiseclecbowym. f j>’" m 156,1 z l' H8R,,u 8,ubi - 11. Wo tom nmmy wjcle rečeć, a to T olio.lla wostajiwši spočatk Khrystuso- ćežko wujasnjomne, dokelž bušće słabi ! weje wtičby pozbčbńmy so k dospolm- k slyšenju * 1 šcnui, njeklaclžicy znowa zaktad z wo- 12. Přetož Itdyž byšće dyrbjeli wu-1 broćenjom wot mortwych skutkow a čerjo być po času, potrjebujeće zaso, zo 1 z wčru do Bolm,* byšće rozwučowani byli w prčnich spo- j 2. Z wučbu wo křćeńeacb a wo na- čatkaeh slowa Božebo; a bušće tajcy, j položeuju rukow a wo z-mortwycb-wstacu kotřiž mloko potrjebuja, nic krutu jčdž.* j a wččnym sitdže. i:i. Přetož koždy, kotryž (bišće) inloko 1 ;5. A to sčinimy, jelizo Bńli dopušći.* wužiwa, je njcuazlioujeny we slowje 4. I*řetož njemožne je,* tajkicb, kotřiž sprawuosće; přctož jc džčćo.* buebu jonu rozswčtleni, tež wojitacbu 14. Za dorosćeuyeh pak je kruta jčdž, j njebjeski dar a podžčlni bucbu Duelia za tyeli, kotřiž maju po zwučenju wudoko- i swjatelio,** 8. Utmjež Syn lloži, he, Jezus tola rijehjeskenm Wotcej poshišny u wuknješc poslušnosć w«- schje z tolio, štož rneješc ćerpjeć. — 1). A lidyž he w ]iosłušnosći wumožacy skutk dokonjAł a nje- hjesku krasnosć sehi dobyl, poskićujo wšem, kotřiž do njelio werja a jelio posłueliaju, wčcuu zho/.- . mĕšnistwje, po . v ,. ,, . /yuiili, (lokelž liuchu słahi lc słyšenju t. r. k zrozymjenjii tak wosełinyeli wernosci. 1 — Hac riinjo łiušće. liižo dołlio w křesćanskicli wčrnosćacli rozwučowaui, tak zo hyšće druhieli wticić molili, sćc wjcle załiyli, tak /,o dyrbiće znowa w prenich najwažuišieli wernosćacłi rozwučeiu hyc^ sće runja slabym džčćom, kotrež maju so /. nilokom nasyćeć, dokelž kruteje jedźo nje/.njesu. 'Jež wy maće jako duchownu žiwnosć najpreniše wčrnosće znowa wuknyć, doltelž wažniše ujerozyiuiće. — ld. 7,a wšiin prawom přirmmju was tym, kotřiž dyrhja z lulokom so nasyćeć; přetož douiž čłowjek liišće mloko wužiwa jako eyrobu, njerozymi hišćo wučbu sprawnosće, je słaby a u.jerozeznawa (lobre a złe; runje tak njczajiřijimaćo tež wy wučby, kotrež /. wčry do Jčzusa Klirystusa pokliadźeju, ale dźeržiće so łiišćo starozakouskicli woporow. — 14. Kruta jčdź tyje dorosćenym; tak tež wčrnosće křesćanskejo wčry jcno tym wužitk přinjesu, kotřiž maju po rozwučenju dospołnu kinanosc, zo ro- zeznawaju .lołire a z.łc, t. r. strowy, wčsty rozsud wo křesćanskim žiwjenju. VI. 1. Dokelž je kruta jedź wyššicli křesćanskicłi wernosći za doroscenycli, za zralšieli, procujmy so za tutoj duchownoj zrałosćti, a njewostaiimy dale při spočatkaoh, při najiuenišieli w učhaeli Klirystusowycli, jalco byclimy znowa zakład křesćanskelio žiwjenja, lciž jc tola liižo poło- žeuy, kłasć mčli. Tonlc zakład křesćanskelio žiwjenja twori wučba wo wobroćenju wot iiiortwycli skutkow, wot židowskelio zakonja žadanycli, k wĕrje (lo Jčzusa Klirystusa, wučba wo křćońcy, a lirmowauju a wo sudźe. Tuto zakładno wernosćo dyrbimy (lospołnje znać, zo je dale wulcuyć lijo- trjcbamy, a zo moženiy eyłu kedźłmosć na wyšše weruosće złožić. — 3. /,a spoznaćom wyššieli wernosći proeujemy so; alo zo byclnuy tajke spoznali, to njewotwisuje jeno wot nas, alo wot liožejo ,vole. — 4. List napomina kruće, zo hyehu wot wory njewotpadnyli, dokełž njebyelm znowa so k wčrjc wobroćili, ale wĕčnje zhuhjeui byli. ** t. r. kotřiž přez wopowĕdowanje evangelia a přez roz- swčtlenje linady Jiožeje wčrnosć wčry spoznaclm, kotřiž potom w křćeńey dar swjato sćacej o linady dostaelm a jeje wozbožacu lnće začuclm, kotřiž huchu tež jiřcz najiołoženje rukow z da- rami Ducha swjatelio wobdźčleni.
