Te Kṅigli sa ßėrßskė Luże sa Stare a Mlode hużitṅe k'lasowaṅu s'kotarich nahuknusch mogu wȧßolė ße żu̇wisch, s'Zescżu̇ bohgate hordowasch, a wȯ schakej Nusi a Ṅegluze ße pomoz
Zoschli ßlöwki na -obre swarisch, ga Huri; te Pazki, a rosstampuj te ßlöwi, asczinnesto pscheöscze zo- nich, a na dobre swarönich Basowkow nutsch. Vieschaj te ßlöwki dere, az ße nepschipale. Gusczej swaröne dlej traju. Szin Hingberä a ros resane Zicronowe Lupeni nutsch, zoschli tü, az saWerzu schmekowasch deje. Te Lu- peni wot Zitronow pschisczin, gaz baldi dobre ßu, ho- wazaj horduju gorki. Nekotare welike selene Worechi teke mozosch nutsch sczinisch, s'tim horduju te ßlöwki pschawe zarne a traju dlej, a woni ße teke tak jesno ne- pschipale. Te ßZänze, z'oz te ßlöwki nutsch sczinasch mußisch por Rahsi stschescz, az te ßlöwki schuzi pschilipa- ju. Koschele nemuße te ßlöwki hustudnusch ; s'blächo- wej ^itöku je teke nemußisch hupozerasch, ales'drejanej, howazej horduju neschmakne, nestrowe a teke netraju. S'blachowej Zitsku, abo s'Aoz'om neßmejosch tu teke m; s'Gänza brasch, howazej woni ße ffase. TeGänze mozosch do schoplogo Päza stajisch, az te ßlöwi pschawu ßkorkuffrignu. Te ßlöwki, satim, ako pschawe hustud« nuli ßu mozosch tü teke se ßmolu, s'Butru abo s'Lojonr wü tich Gänzach hobläsch, abo Worechowe Lopena go- rejseszinnasch, a s'Glinusamasasch. Te Gänze nemus- se Piwnizi, ale ßuchej Komore stojasch. Hospröchnu- juli woni, ga mozosch tü^na druge LLto saßej s'Basow, kamt hischzi rahö warisch, a tak schi budu wele Let trasch. To schnkno huzascho ten Schular ßwojim Zi- scham wot togoHobswarnowana togo ßadu. Tü teke namasch tröba ten zerwäti pol sdräli wotpadnoni ßad tim ßwinam chischisch, ale mozosch zisto ro Zerwäte Huresasch arotz-
