Te Kṅigli sa ßėrßskė Luże sa Stare a Mlode hużitṅe k'lasowaṅu s'kotarich nahuknusch mogu wȧßolė ße żu̇wisch, s'Zescżu̇ bohgate hordowasch, a wȯ schakej Nusi a Ṅegluze ße pomoz
jim Sime pilne wotebrasch, a gaz Lösche ße pokasachu, ga n -ßachi woni je Aajtscha rano, abo Wäzor wotebrasch, dokulaz tenzaß wo Gneedze gromadu ßu. Wot togo ßajiana togd Wina huzascho won jim to : Hurij Zer», tschi Bertöl Loksch dlumoku. Sposi chisch tschochu Gno- ja a na nenRukiSchür Seme, a Pschirezte Korene na Ruki Schür. Na te Korene saßej Semö a Gnoj, a tak saßip se Semü tu Zeru. Ten Ker nemußi huschej dwe- ju abo tschich Pupkow s'teje Seme won stojasch. Wo- tere mudre Gospodarö zinachu sa jo^o dobreje Radi, ßaj- Zachu Bohmki schuz'i zoz Rum meachu, Gumnach, a wotere teke na Poli, a hopkopowachu je kuzde Leto a hob- chitachu te Korene s'Gnojom. Te Bohmi srosczachu a naßechu welö Plodoiv, a ga; wotere Löto ta Trajda ße fierazijo, ga maju te Lüze ßad, a newezeneto dosczße zich nabogem Farareju sa tu dobru Raduzekowasch. Tü gronisch, az Rum namasch. Äejo zesto twojo Gumno welike doscz ? Äamozosch tü pschi Domeabo pschi Broz- ni Wino ßajzasch. Zaß schi brachujo ? L^amozosch tü na te pol ßwözene, abo pschißwezenach toAelopred sesch? Tü gronisch, az na Bohmi Gluku namasch; ßü rü je te ke pschawe ßajjal a wardowal ? Tü gronisch ja brow- chuju mojo Gumno k'Tschawe, ak'Plodam. is!ejo schi Bohm ßadu lepschi ako ta Tschawa a teke druge Plodi, a buzoschli tü te Bohmi hurösowasch, ako filüscha, ga bu- zo Tschawa a teke druge Plodi pod timi Bohmami roscz, a woni togo wezej Plodow näscz budu. Tü ko wizösch mozosch wö tich Kneskich Gumnach a Gortach. Maschki tu mozne plodne Bohmi wö twojom Gum ne, a woni schi
