140. Uch jow schak newubudzcze me, Ja mu we rukach spju; Na dok, kiz roflakany je, Sso renje woßmjeju. 14 r. A-ajku sboznosz mamy schak kwu^'wanju, DyZ to Jchnjo da ßo nam kwopscht- manju, Dyz my wJeho rukach mu spimy renje, Ka/ke wokschewen/el^ * Lam. i. v. z. 142. (LchtuZ niczo nochze wedzicZ Hac^ Lryfta lubowacz, Ton mo^e wmjeri ßedzjcz, A budze derje rracz, I4Z. Oubosz je to ziwenje teje wjery, * Lubosz lrje ßo do nas sranow dzjery,^ SchtuZ je des tej lubosze, ron nej ztwy, Haj, ton neje;iw^ r. Lor. i). v. 2. ** 1. ^ob. Z. v. 16. tazr. 4. V. 9. ro,