HM <?»ych ranow pruhi tu <<> Tak majestetfle ßu. So twerde staky rruja, S-nich talke mozy du, So dusche, kiz je czuja, W-tem wokomiknenju Sda tcho Jehneza ßu 94* ^chak moja wutroba Twola, O Iehnjo ty! Na wlecznje je: Sda twojej krwje, Tych ranow dobyche. 95* Jehnjo moja radosz, Ä moje ßwjetko je, wjera do Bo^ho Jehnjatka, Ta dawa sboznosz a weßelja: To shoni Thomasch, dyz jeho woezr Woladaschtaj IEsußa ranow ktoczie.