Hlej tarn so njebjo zamka za tu casnosc; To za mnje radosc jenöka! poslednja! Ty nimas zanoh’ prawa na to ceio, Ja sym sam swoju zonu moril sej. Jan (zhrabny nekajku trelbu ze sceny a wutreli ju na Jurja)| Öehn k certam! — Jurij : (pada do kolen) Boh budz hnadny zo mnu! Herta: (potozi mrejo swoju ruku na njoh’) Harnjen! (Eozki wotre zajuskaju a potom khetre womjelknu.) (Zawesk padnje.) Prispomnjeuje. K porucowanjn tuteje jenickeje dotal gerbskeje struchlohry nje- podawam tu z nowa pfispomnjenje prenjeho jeje wudawka, ale jenoz slowa z lista pfecela, w kotrymz so jeje nowocise zadaj „Prostwu raam wutrobnu, kotruz mi wesce dopjelnice. Pisasce mi, zo nimace zane exemplary liry „Winy wosud“ wjacy: My pak clicemy ju 4. septembra braß. Tez druhe towafstwa su wo tom hizo recale. Tuz prosu Was; pfehladajee liru, liac eheece we njej sto pfemenic, wröcce mi ju hnydom a ja ju poscelu ruce k. Smolerjej do cisca.“ — Ja pak bych rad widzal, zo by nam neehtö wot nasich mlödsicli spisacelow börzy hisce z najmjensa jenu towafsku k tutej struchlolire wobradzit, zo njeby trjebala dale jako, samotna syrotka w serbskim pismowstwje tu stae.
