7 sym ju hrabnyl, preslysowal a sudzil na dobo; ja to zamolwju! Tak! To je mje rozhrelo a rozhorilo! Nö, to swöt slysal njeje; tajkele bolöisko zapreje tez swojeho samsneho nana, zo by z lubym do Aineriki twöchla! (Synje so, zo by dojSdt.) XIV. wustup. Wuskoöny. Wjeselik. Wjeselik (zastupi speänje wot zady z prawymi durjemi): Tu sym, luba Hanka, wsitko je wobstarane! (So wohladuje a njewidzi Hany.) Sto to! Sym ji tola rjekl, zo by tule na mnje docakaia! (Wuhlada Wuskoöneho.) Ab! Dowolöe, knjeze, njejsöe tu pfed khwilku mtodu knjeni widzai? Wuskoöny: Mlodu knjeni? Wjeselik: Haj; je pfed khwilku tule zastupila w puöowanskej drasce . . . Wuskocny (do boka): Öeplske! To je tön kuchar, kotryz chce z njej do Ameriki! — So pokaze! (k Wjeselikej:) Haj, sym tu pfed malej khwilku mlodu knjeni wid^al. Wjeselik: Moju mandzelsku! Wuskoöny (do boka): Jeho mandzelsku! Haj, haj, puöuje z njej jako ze swojej mandzelskej. (Wötfe:) Knjeze, wasu mandzelsku widzai njejsym! Wjeselik: Knjeze, wy dziwnje röciöe; prajiöe, zo söe ju widzai a zaso, zo nie! Proäu na pristojne prasenje za pristojne wotmolwjenje! Wuskoöny: Z tajkimi knjezykami sym z krötka kaz so slusa! Wjeselik: Sto to röka? Wuskoöny (stanje): Sto to röka? Zo je njezbozowny wopor waseje lohkomyslnosöe pod mojim zakitom! Wjeselik: Knjeze, zo mnu sebi njezortujde! Je-li temu tak, to söe na wopacneho prisol; ja sebi tajku njehahbiöiwosö wuprosu! Wuskoöny: Zakazam sebi wase hanjenja! Nimam khwile, zo bych so wot was powucowaö dal! Wbohej holöcy hrozy strach; wona wostanje pod mojim zakitom, pod zakitom zastojnstwa, doniz jeje nan po nju njeprijödze! (Khwatnje wotendze na löwo.) XV. wustup. Wjeselik (sam). Wjeselik: Ale, knjeze, slysde tola . . . to dyrbi nökajka . . . — Hizo je prjec! — (Myslo.) Doniz jeje nan po nju njepfijödZe . . .
