XII. wustup. Wuskocny. Hana. Hana: Dleje tu njewutraju! Pöndu za Arnostom! (Stanje a chce wotenc.) AVuskoöny: Aha! Wona ma so z pröcka; nima dobreho swe- domja! (k Hanje): Prosu, knjezna, prosu, wocaknde! Prajde mi dobro- diwje wase mjeno! Hana: To njeje moja winowatosd! Wuskoöny: So pokaze, so pokaze! Tola mjez tym dyrbice, knjezna, bjez wsebo wulozowanja zo mnu do tuteje stwy . . . Hana: Nibdy, to je njesiysana khroblosd, knjeze . . . Wuskocny: Njebewrjekajöe! Knam je rozkaz pfisoi, zo dyr- bimy was brabnyö. Made legitimaciju? Hana: Sto sebi myslice; jödu dzö jeno ... Wuskocny: Hizo wömy, bdze jödzede. Prosu, stupöe do tu teje stwy! . . . Hana: Sto ma to rökaö? . . . Wuskocny: Wy nimade legitimacije . . . Hana: Möj muz was . . . AVuskocny: Znajemy tajke wecki... Wy so za mandzelsku wudawade a tola njejsde . . . Hana: Wy mje banide . . . AVuskocny: Aba; knjeznicka je kbötro wuwuöena! Njemözu warn pombad; stupde do tuteje stwy, doniz pölicajski komisarius a wa§ nan njeprindzetaj . . . Hana: Möj nan? Nan je mi bizo töjbdy wumrel. . . AVuskocny: AVumrel? Tez samebo nana zaprfwade? Z tym söe dopokazala, zo sym na tu prawu pfisoi. Prosu, bjez wulozo- wanja . . . (Pfimnje Hanu a wjedze ju na prawicu.) Hana: Njesiysana kbroblosd! AVy budzede so tebo kad, knjeze! Jeno Z mocu dam SO . . . (Wuskoöny ju do jstwy sunje a durje zamknje.) XIII. wustup. Wuskoöny sam. AVuskocny: Krasna expedicija! Njejsym jenoz telegrafowar, ne tez pölicajskebo komisara dyrbju zastupowad! A na pölicajowanje so po mojim zdadu derje wustejam, a to biide w tajkim njewsednym padze! Bjez mala bö telegram pozdze pfisoi. — AVbobi nan; jebo je mi wutrobnje zel! — Zo pak by ta bjezbözna dzowcicka njedekla,
