spesnje clo dzela! (Wöti-e.) Prosu was, knjeze, wotpodnide! — Pucu- jede dale? Hewrjekar: Pucuju a ujepuduju. Mam po prawym jara nje- luboznu expediciju. Mud rack: To widzu! A ja, knjeze, ja mam tez wulcy nje- luboznu expediciju. Pucowanje je wostudie! Hewrjekar: To warn werju. (Tr&je sebi pöt.) Ja sym smjertny njepredel pudowanja. Mudraök (synje so na kanapej naprawicy): Ale knjeze, dowolde mi prasenje! öehodla duz pucujece? Hewrjekar: Ceho dla? To ma swoje winy. Mudrack: So we. Ja mam tez swoje winy! Sde pfekupc? Hewrjekar: Ne, sym kubier. Mudrack: Tak? To drje swoje kubla prebladujece? Hewrjekar: Haj! Hladam za swojimi kublami. Ale te za- dlawe puce! Mudrack: Zawesce je was sosar wobsiidzil? Sto? Je warn z kasu wujel? Hewrjekar: Z kasu mi sosar runje wujel njeje, ale nekajki sibalk je mi z necim wujel, stoz je mi drözse dyzli kasa. Mudrack (z komiskim spodziwanjom): Sibalk? To je mi dziwno. Drözse dyzli kasa? So ujehodzi. Ja nico drözseho na swöde njeznaju. Hewrjekar: Je widzec, zo sce rozomny clowjek. Mudrack: Pjenjezy wyse wselio! Ale, knjeze, cekodla sce so runje w tutej parjacej coplode na puce dal? Hewrjekar: Hdy bych wjedzal, zo mözu so na wasu mjel- ciwosö spusceö . . . Mudrack: Na moju cesö! Hewrjekar: Wy sde na preni pohlad dziwnu doweru we mni zbudzil! Mudrack: To mje wjeseli. Sym k sluzbam, chcu warn pomhac ... Hewrjekar: Pomyslide sebi, knjeze, mam dzowku . . . Mudrack: Wy made dzowku? Je mloda? Hewrjekar: Haj, na Jana budze dwacyci löt. Mudrack: Khort! Njewjesta? Hewrjekar: Njewjesta? Möze byd, arunje to mi starosce cini. Mudrack: To njezaprimnu! Hewrjekar: Pomyslide sebi, sama je so njewjestu scinila, je so z clowjekom zeznala, kotrehoz ja ani njeznaju!
