Volltext Seite (XML)
Marka: Wön je was wobrecal, njekniöomnje zjebal! A to chcede hiäde mandzelske zakonje? Hana: Dam so radso rozwjezd . . . Marka: Rozwjedzenja njebudze trjeba, hdyz zakonje zaiidu. Hana: A sto so z nim stanje? Marka: Wön dyrbi sebi mje wzad! Hana: Nihdy, nihdy! Wön sebi was nihdy wzad njesmö! Marka: Made prawo; ja jebo njerodzu. Wön je warn swöru zlamal, zlamal by ju tez mi. . . Tola wjedid so dyrbimoj! Z nje- predelnicow stanjemoj so towarscy; wobej zjenodmoj swoje mocy a tak dodydzemoj nad tymi tyranami. Hana: Sto made mysle? Marka: Wy pöridzece zo mnu! Haj wröcu so k swojemu nanej! Na jebo kuble stajimoj sebi lehwo, zo byclnnoj wsech muzow k sebi wabiloj z cyleje wokolnosde, z cyleho kraja. Naju dla dyrbja blaznid, so treled, zabijed, tepid, zo by wsön jich splah zaliinyl a nowemu lepsemu mdsto wotstupii. Pöjce, wy njezbozownica! Dönt je naju wuzwolil k wjedenju. Hura, möj dzemoj, dmowy wosudo, zo byclimoj swöj nadawk wuwjedlej! Hana: Mojedla njech so stanje, runjez warn hisde njerozymju, sto cbcece. (Wobej spdänjc z prawymi durjemi zatly woteridzetej.) XXVI. wustup. Z ldwymi durjemi zady zastupi Hewrjekar, w§ön pyrjacy, ktobuk ma w rucy; Mudrack jeho wjedze. Mudrack: Nö, tu smoj, luby knjeze! Wy sde so hroznje pfepocit! A to so hisde wonka na mjezu synjece, hdiez wötr tak duje!! W otpocnide! H ewrjekar (synje so na kanapej na lewicy): Kak bych SO nje- prepocii! Sym nekolio pfewodzai! (Do boka.) Je mi deknyl! Nje- mözacb za nim dobezed. A fuc, be prjec! (Wötfe.) Fu, fu, to je horco! fu, fu! Mejde dzak, luby knjeze, za wasu lubosdiwosd! Mudrack: Wso dobre, to je winow T atosd közdeko clowjeka! Ale kolio je mje dobry pripad? . . . Hewrjekar: Rökam Hewrjekar, sym z Wonec. Mudrack (wjesele pfeslapjeny): Knjez Hewrjekar? . . . To mje wulcy . wjeseli! Wo was sym wjele, jara wjele a busto slysal! (Do boka.) Wön je pfijel. . . wön tu je. Sköncnje spöznawam nana swojeje amerikanskeje lubeje. Nastawa mi wazny nadawk. Netko
