temu guvemantowanemu holöisku skazu! Möze byö, zo tu hizo je — a möj telegram je swöj nadawk wuwjedl — abo bakle prindäe, a potom to wuwjedu ja! (So wobhladuje.) Hdäe jeno . . . Ah! „Tele grafenamt.“ Dobre! So njetrjebam bakle praseö! (Dze k durjam a klepa.) Wuskoöny (za scenu): Stö tu je? Hewrjekar: Wodajöe, knjeze! XVIII. wustup. Wuskoöny. Hewrjekar. Wuskoöny (wustupi): Nimam to d£ensa wo prawdze möra po möd! (WobuSnje.) Sto sebi prejeöe? Hewrjekar: Wodajöe, wodajöe! Cbcych so wopraseö, hac dzensa zadyn telegram z Wonec prisol njeje. Wuskoöny: Stö by wsö telegramy we hlowje möl! Sto je to do telegrama? Hewrjekar (polwötte): Wy wösöe, knjeze, wo tajkicb wöcacb so rady wötre njerööi. Mojeje dzowki dla, kotraz ze swojim lubym do Ameriki cöka! Holca je dusna! Ale sym ji guvernantu dzerzal, a tön . . . Wuskoöny: Wörju warn, wörju, knjeze! Haj, tön telegram je pred khwilku priöol, a tej ptackaj stej tez hizo pfileöalej. Tamle do jstwy sym wbobu dzowku zamknyl a runje cbcych na pölicajstwo pöslaö! Wön zatraönje pyrjese. Hewrjekar: Oh, to derje, wulcy derje! Jeno zo mam ju, wo njeho so njestaram! Möjöe dzak, luby knjeze! Ale bych rjekl — wozjewiö so to njetrjeba; ja sym jeje nan! Wuskoöny: Kaz cbceöe. Tamle do tamnycb durjow . . . Tu je kluö! (Dawa jemu kluö — z telegrafowarnje je zwonjenje slyäec.) Nje- dziwajöe, knjeze, zaso mje wola! — Dzensa möhl so roztorhac! (Wotendze na löwo.) XIX. wustup. Hewrjekar (sam). Aha, moja luba dzowöicka je w klötcy! Oh to wjeksowe holöisöo! Zoldk möhl so mi z hnöwanjom preleö! Kruöe na nju zaröcu, zo ji tu Ameriku z hlowy wutrasu. Zawösöe da sebi röceö, jeno zo by mi tön helski Mudrack na preki njeprilezl! A netko k dzowcy! Z pol- nej nanowskej dostojnosöu a krutosöu dyrbju ju pokoriö — rjeknu ji, zo je öekanje podarmo, zo mam ju z telegrafom w rukomaj! (Dze k durjam na prawicy a wotewri.) Nö, möj holbiko, pöj Won pöj, sy swobodna, ale pod mojim zakitom!
